ZGODOVINA NAŠEGA KRAJA
Kraj Mala Nedelja se prvič omenja v letu 1441 pod imenom Sonntaglein under Rakespurg, leta 1480 pa kot Klein Sonntag. Ime je nastalo po cerkvi Sv Trojice. Cerkev pri Mali Nedelji naj bi bila zgrajena že v 9. Stoletju na temeljih nekakšnega templja poganskega, slovanskega boga. Cerkvici so rekli "Marija v hrastju", ker je bila posvečena Devici Mariji, vse okrog pa so rasli mogočni hrasti. Zgraditi naj bi no dal slovanski knez Pribina svojim zvestim plemičem slovanskega rodu, na katere spominjajo tudi imena vasi Radoslavci, Bodislavci, Godemarci, Moravci. Tukaj službujoči duhovniki in učitelji so kraju poleg svojega poklicnega delovanja doprinesli razne dobrine, s katerimi se je kraj Mala Nedelja razvijal in postal pomemben v številnih pogledih.

SAKRALNA ZNAMENJA
Glede na velikost župnijskega okoliša ima Mala Nedelja veliko število sakralnih znamenj, in sicer 15 kapelic in 27 vaških križev, vključno z obeležji, ki spominjajo na morilsko bolezen v 17. Stoletju – na KUGO.

CERKEV SVETE TROJICE PRI MALI NEDELJI
Grajena je v gotskem slogu in stoji na nadmorski višini 279 m, od koder se v lepem vremenu razprostira krasen razgled vse do Razkrižja, Lendavskih goric, Murske Sobote, goričkega dela Prekmurja in Pohorja. Verska nesoglasja, kužni pomori in turški vpadi so bili gotovo velika ovira pri gradnji  in povečavi malonedeljske cerkve, kar dokazujejo letnice na stolpu (1521) in na stebru v glavni ladji ter stranskih južnih vratih (1547). Pokopališče je bilo okrog cerkve, do leta 1788, ko so ga na cesarski ukaz premestili na darovano zemljišče severovzhodno od cerkve, kjer je še danes. Kraji sedanje malonedeljske župnije so nekoč spadali pod vikariat Sv Jurija in skupno pod pražupnijo Gornja Radgona. Kot prvi od sekovskega – graškega škofa Martina Brennerja je bil s koncem 16. Stoletja nastavljen duhovnik Lenart Kerič, kot prvi župnik pa se omenja Karol Jožef Štampar v letu 1748.

IMENA, KI JIH NE SMEMO POZABITI
Duhovnik Anton Krempl, rojen leta 1790 v Poličkem Vrhu pri Radgoni, je kot član avtoogrskega društva napisal knjigo Dogodivščine štajerske zemlje, s posebnim pogledom na Slovence,  in je nastopil kot lokalni narečni zgodovinar, ki pa je povzemal razne zgodovinske podatke od Rimljanov, Grkov, Germanov itd. Kot slovenski rodoljub je zelo uspešno deloval na narodnem področju z odločnim vzbujanjem narodne zavesti.

Njegovi učenci so mu v spomin organizirali 15. Septembra 1867 tako imenovano "BESEDO", kjer se je slišala samo slovenska pesem in beseda. Tega, za slovenski narod pomembnega zborovanja pod mogočnim hrastom v malonedeljski dolini na križišču cest Mala Nedelja – Ljutomer – Sv Jurij se je udeležilo nekaj tisoč ljudi. Malo Nedeljo so si slovenski buditelji izbrali zaradi velike osveščenosti njenih prebivalcev.

Velik pomen za Malo Nedeljo kot tudi za širšo okolico ima pesnik, pisatelj in politik dr. Jakob Radoslav Razlag, ki se je rodil leta 1829 v Radoslavcih. Veliko si je prizadeval za uradno uveljavitev slovenskega jezika, bil je govornik na 1. Slovenskem taboru v Ljutomeru, kasneje pa tudi v Sevnici, Vižmarjih in Ormožu.

Slavnostni govornik je bil ljutomerski župnik dr. Anton Klemenčič, ki je osvetlil verske in narodnostne zasluge Antona Krempla. Ker se ni smela uprizoriti Remčeva igra "Samo, prvi slovenski kralj," je bila uprizorjena igra "Župan, s predigro Cilinder in klobučec". To je bila prva dramska predstavitev v tem kraju. "BESEDO" vsekakor štejemo kot predhodnico ljutomerskega tabora v letu 1868. Obenem pa je to tudi veliko priznanje narodnostno zavednim Malonedeljčanom.

V Drakovcih pri Mali Nedelji se je leta 1864 rodil dr. Karel Grossmann (Grosman) odvetnik, filmski amater, kultrurni delavec, ki je posnel prvi filmski zapis v Ljutomeru, leta 1905.

Omembe vredna imena so se Anton Raič, professor, zgodovinar, literarni zgodovinar, narodnjak, rojen leta 1845 v Bodislavcih, kaplan Martin Kavčič, rojen 1735. Leta v Rihtarovcih, ki se je prizadeval predvsem za razvoj šolstva v kraju; učitelj Pavel Židanek, ki je v sadne sorte in v svoji drevesnici sokrajane učil sajenja in nege sadnega drevja.

KULTURA
Pri Mali Nedelji je bilo kulturno življenje prisotno že na začetku tega stoletja, predvsem petje in tamburaši, pod vodstvom učitelja Janka Preloga – starejšega. Po prvi svetovni vojni pa je bil velik razmah dramske umetnosti in pihalne godbe, pod vodstvom prizadevnih, požrtvovalnih učiteljev, duhovnikov in drugih razumnih kulturnikov.